Vsak četrti Zemljan naj bi doživel možgansko kap
Napovedi Svetovne organizacije za možgansko kap kažejo, da bo do leta 2040 število obolelih po svetu naraslo za kar 35 odstotkov. Vsak četrti človek, starejši od 25 let, bo tekom življenja doživel možgansko kap, kar je po besedah slovenskih strokovnjakov resno opozorilo za ukrepanje.
Ob evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi, ki bo letos 13. maja, sta Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije v Ljubljani pripravila novinarsko konferenco. Predstavili so zaskrbljujoče podatke, pa tudi pobude za večjo ozaveščenost in pomen prepoznavanja znakov možganske kapi.
Vsako leto možganska kap prizadene okoli 4000 ljudi v Sloveniji, skoraj polovica jih zaradi posledic bolezni umre. Po besedah predsednika Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matije Cevca so ključni dejavniki tveganja visok krvni tlak, debelost, kajenje, nezdrava prehrana, pomanjkanje gibanja, a tudi stres, pomanjkanje spanja in izpostavljenost umetni svetlobi ponoči.
Možganska kap je pogosto posledica kombinacije dejavnikov tveganja, zato je pomembno zmanjševati njihovo število in intenzivnost. Cevc je ob tem poudaril pomen hitrega ukrepanja, saj se lahko posledice kapi občutno zmanjšajo, če je zdravljenje pravočasno. Pomagamo si lahko s kratico GROM – govor, roka, obraz, minuta. Če opazimo motnje govora, šibkost v roki ali povešen obraz, je nujen takojšen klic na 112.
Tatjana Erjavec iz Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije je opozorila, da kljub napredku pri preprečevanju in zdravljenju kapi ostajajo dolgotrajne posledice pogoste. Do leta 2030 naj bi v EU kar četrtina več ljudi živela s posledicami možganske kapi, v Sloveniji naj bi jih bilo do 10.000 več kot danes. Okoli 75 odstotkov preživelih se po bolnišnični oskrbi vrne v domače okolje, kjer oskrbo in breme bolezni pogosto prevzamejo svojci.
Zdravljenje kljub uspehom le redko popolnoma izniči posledice bolezni. Le okoli 20 odstotkov preživelih po možganski kapi ostane brez trajnih težav. Poleg vidnih posledic, kot so ohromelost in govorne motnje, so pogoste tudi skrite, kot so kognitivne motnje, spremembe vedenja in kronična utrujenost.
Ob dnevu osveščanja bo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije organiziralo osrednji dogodek v Ljubljani na Prešernovem trgu, 13. maja med 10. in 13. uro. Prisotna bo medicinska ekipa, ki bo izvajala osnovne meritve in delila zdravstvene informacije. Združenje bolnikov pa bo ob tej priložnosti peljalo 320 bolnikov po možganski kapi iz vse Slovenije na srečanje v Novo Gorico, kjer želijo s svojo prisotnostjo pokazati, da je tudi življenje po kapi lahko aktivno in vredno.
